Planinsko društvo Ljubno ob Savinji
Zimovanje na Travniku
Ob besedi zimovanje nam je vse rojilo po glavi. Kako se bomo imeli, kaj bomo delali, kakšno vreme bo? pa še in še veliko drugih stvari. Zgodaj zjutraj na četrtek pred OŠ Ljubno se nas je zbrala kar lepa skupina osnovnošolcev planincev ter se z malo starejšimi planinci, našimi mentorji odpravili s kombiji do domačije Kumprej. Tam smo si usedlali naše pretežke nahrbtnike in se odpravili proti našemu cilju, ki se je razprostiral na 1548 metri nadmorske višine. Na poti mi je bilo zelo vroče, no saj ni čudno, če sem pa imel dve bundi zraven. Skratkabili smo ZELOOO :) utrujeni in prešvicani, vendar smo kjub temu prišli na vrh, kjer nas je že čakal odliiičeen golaž, še odličnejše kuharice Maje, ki je skrbela, da nismo bili lačni. V koči smo se najprej napili toplega čaja in odhiteli, da je lahko vsak zasedel svoj kotiček za spanje. Prvi dan smo se šli malo lopatat, zvečer pa smo imeli spoznavni večer. Vlekli smo nekakšne karte na katerih so bile koče in ko sta dva imela dve enaki koči sta se predstavila
drug drugemu. To je bil smeh. Naslednje dni smo se veliko nasmejali :) in opazovali pse reševalce na terenu. Ves čas zimovanja, nas je spremljal Uršin pes Lars. Sprejeli smo ga kot našega člana, saj je bil igriv prijazen in res dobra družba. Na terenu smo opazovali še pse Roma, Darka in Abby, ki pa se še uči reševalnih veščin. Fantje smo se odločili, da bomo zgradili iglu. Rok, Luka, Borut in jaz smo skopali luknjo s premerom 3m in globine skoraj dva metra. S težavo smo naredili še konstrukcijo strehe, saj nam je primanjkovalo gradbenega materiala. Sveže kocke ledu in snega, ki so na partizanskem bunkerju (igluju) izgledale kot skodle na strehi hiše, pa smo pomagali delati vsi. Seveda se v iglu nebi dalo priti, če nebi Štef naredil stopnic. Dejaven je bil tudi kot fotograf, ki ni zamudil prav nobenega trenutka. Zadnje dni smo imeli tekmovanje v lopatanju in pisanju testov. Zvečer smo odšli na nočni pohod na
Turnovko. Z Borutom sva nosila bakli, drugi pa so z baterijami stopicali za nama. Pri stolpu smo bili vsi krščeni in dobili svoja planinska imena. Naposled pa je prišel dan slovesa. S težavo smo spakirali svoja oblačila in se hitro napotili v dolino, kjer so nas že čakali kombiji; pred šolo pa presrečni starši.
Sedaj smo videli kako je živeti brez tekoče vode in brez normalnih WC-jev, da bomo odslej naprej bolj cenili stvari, ki jih imamo na voljo.
Žan Erlač, 9. razred
Planinsko društvo je organiziralo štiridnevno zimovanje na Travniku, kjer je bilo zelo lepo. V četrtek smo se ob osmih vsi zbrali pred šolo od koder smo se s kombiji odpeljali do kmetije Kumprej. Od tam naprej smo hodili vse do koče. Bilo je približno tri metre snega zato smo lahko naredili zelo velik iglu. Veliko smo se sankali in gibali na zraku. Imeli smo tudi sankaško tekmo. Poleg sankanja smo si pripovedovali različne zgodbe iz preteklosti in vice, kiso nas spravljali v dobro voljo. Tudi prepevali smo, igrali karte in druge družabne igre. Ves čas zimovanja nam je družbo delal Urškin pes Lars. Drugi dan so nas obiskali še trije reševalni psi s svojimi inštruktorji. Psom je bilo ime Dark, Rom in Aby. Čeprav smo bili v planinah nismo pozabili na pust in učiteljičin (Uršin) rojstni dan. Na praznovanju smo prepevali, plesali, pili in jedli. Zadnji dan smo vse lepo pospravili in se odpravili do kmetije, kjer smo pot začeli. Tam so nas že pričakali kombiji.
Vse kar smo počeli mi je bilo všeč, najboljša pa je bila zabava. Na zimovanju smo spoznali, da se lahko imamo lepo tudi brez televizije in računalnika.
Lara Vošnjak, 6.razred
V četrtek, 19.2.2009 smo odšli na Travnik. Gor je bilo zanimivo in fajn. Bilo je zelo poučno. Vsak dan smo se sankali in veliko smejali. Zanimivo je bilo tudi takrat ko smo imeli nočni pohod na Turnovko. Bilo je zelo fajn in komaj čakam naslednji izlet.
Nina Fricelj, 6. razred
Naslednji dan smo skopali luknje (grobe), ker smo dobili na obisk reševalce s psi; Roma in Darka. Po zanimivem reševanju iz snežnih lukenj, so fantje začeli izdelovati iglu, katerega smo preizkusili po nočnem pohodu na Turnovko.
V soboto je kmalu dopoldne na obisk s psičko Lejli prišel moj stric Toni. Tudi ona nas je reševala iz luknje, skopane prejšnji dan. Po počitku v naših sobah smo odšli na sankaško tekmo. Kasneje smo odšli nazaj v kočo in si naredili pustne maske ter učiteljici Urši za 30. rojstni dan pripravili pravo presenečenje. Ko pa so mentorji prižgali radio, smo punce plesale kot nore :).
V nedeljo smo zgodaj zjutraj spakirali svoje stvari in po kosilu odšli domov.
Moji vtisi: bilo je ful kul, mentorji so bili zelo prijazni, kar je za nas otroke dobro. Aja, pa še nekaj: kuharice zelo dobro ste kuhale!!! :)
Eva Poljanše, 5.razred
V četrtek, 19.2.2009 je bilo že zjutraj lepo vremein dan je bil kot nalašč za pohod v hribe. Mladi planinci smo se še posebej veselili, saj smo na ta dan odšli na zimovanje na Travnik. Pred šolo smo se dobili ob 8.00 in se s kombijem odpeljali do Kumpreja, kjer se je začela naša pot. Med potjo smo si privoščili daljši počitek, saj so nas od težkih nahrbtnikov že pošteno bolela ramena. Ko smo končno prispeli na cilj smo si privoščili topel čaj, ki nam ga je pripravila Maja, nato pa odhiteli do svojih postelj. Toda počitek ni bil dolg, saj smo se že takoj odhiteli preizkusiti v lopatanju na bližnji grič. Zvečer smo imeli spoznavni večer, kjer smo morali predstaviti drug drugega.
Naslednje jutro so nas prišli obiskat člani Kinološkega društva s svojimi reševalnimi psi, ki so nam prikazali reševanja ponesrečenca, ujetega pod snegom. Medtem ko smo dekleta počivala so fantje izkopali globoko luknjo za iglu, popoldne pa smo vsi pomagali pri izdelavi strehe. Ko smo s tem končali smo odšli na nočni pohod na Turnovko, kjer smo bili krščeni in dobili svoja planinska imena. Po večerji je sledilo pisanje testov, ki so nas še dodatno utrudili, zato smo zvečer hitro zaspali.
V soboto zjutraj smo imeli tekmovanje v lopatanju, na katerem sta zmagali Katja in Saša, ki sta premagali celo samooklicana favorita – Žana in Boruta. P opoldne smo izdelovali maske in učiteljici Urški pripravili presenečenje za rojstni dan. Zadnji večer smo imeli pustni ples, za večerjo pa smo imeli krofe, ki smo jih pomagali pripraviti tudi mi. Ta večer smo bedeli pozno v noč in peli ter plesali, vsa zadrega, ki je bila prvi dan še zelo očitna, pa je izpuhtela v zrak.
Zjutraj sem se zbudila, se oblekla, umila in pripravila na pohod. Čakali smo pred šolo, kjer so nas pobrali kombiji in nas odpeljali na začetek poti. Pot ni imela ne konca ne začetka, mislila sem da bom kar umrla. Ampak, ko smo prispeli v kočo in nas je tam že čakalo toplo kosilo, so se mi moči povrnile.
2.dan
Na obisk so prišli psi, ki so nam skupaj s svojimi inštruktorji pokazali kako rešujejo zasute ljudi v snegu. Bilo je poučno in zabavno.
3. dan
Imeli smo tekmovanje v lopatanju. Tekmovali smo tako, da je bil en par sestavljen iz dveh članov. Z Nino sva dosegli odlično tretje mesto. Zvečer smo odšli na Turnovko, kjer so nas vodiči krstili. Bilo je res smešno.
4. dan
Zjutraj je bilo vse bolj na hitro in na poti domov smo se po hribčkih sankali na koncu pa smo varno in hitro prispeli v dolino.
Bilo je zelo zabavno in upam, da bo čim več takšnih izletov.
Anita Vratanar, 5.razred
Pohod na Travnik se je začel 19. 2. 2009 ob 8. 30 uri. Hodili smo približno 2 uri in pol. Ko smo prišli do koče, smo bili že pošteno utrujeni. Prvi dan smo imeli zvečer spoznavni večer, kjer smo se vsi med sabo dodobra spoznali. Naslednji dan je bilo kar pestro, saj so prišli reševalni psi z vodniki. Predstavili so nam reševanje zasutih izpod snega. Popoldan smo začeli graditi velik iglu in delo se je zavleklo še v naslednji dan. Tretji dan dopoldne smo dokončali gradnjo igluja. Potem smo imeli najprej tekmovanje v lopatanju in nato še nočni pohod na Turnovko. Zvečer smo imeli zabavo v okviru rojstnega dne učiteljice Urške. In že je bil zadnji dan, ko smo morali spakirati in se odpraviti proti domu.
Zjutraj smo se zbrali pred šolo, kjer sta nas pričakala dva kombija. V prtljažnike smo naložili opremo, se usedli ter se odpeljali do kmetije Kumprej. Naprej do koče smo šli peš. Na koči na Travniku nas je pričakalo toplo kosilo. Po kosilu smo se odpravili v sobe. Naša soba je bila majhna, a prijetna. Najprej smo se pritoževale, nato pa smo na to pozabile. Čas je že bil in odšli smo se sankat na hrib. Bil je zelo strm. Ko si se peljal navzdol, ti je sneg šel v obraz. Počasi smo se vrnili v kočo, dali sušit obleke in se odpravili v sobe. Me smo se dolgočasile, starejši učenci pa so s seboj imeli družabne igre in se z njimi igrali. Mentorji so bili KUL. Radi so nas spravljali v smeh. Drugi dan so prišli reševalni psi. Mene je rešil Lars, bili pa so tudi Rom, Dark in Abbi (Abbi je premlada, zato ni reševala). Fantje in Luka so naredili iglu, globok meter osemdeset.V njem je bilo celo toplo. Zvečer smo odšli na nočni pohod na Turnovko. Tam so me krstili. Moje planinsko ime je Lisička in mi je zelo všeč. Zvečer smo se punce in mentorica Maja igrale krog resnice. Zaspale smo zelo pozno. Tretji dan smo imeli tekmovanje v lopatanju. Medve z Evo sva izgubili v dvoboju. Najbolj noro od vsega je bilo praznovanje učiteljice Urške Plesnik. Takrat smo plesali, peli in noreli do polnoči. Četrti dan nismo hoteli domov. Bilo je zgodnje kosilo, nato pa je sledilo pospravljanje. Ko smo pospravili, smo odšli v dolino. Prišli smo do Kumprejevih. Kombija sta nas že čakala in nas nato odpeljala pred šolo, kjer sem zagledala svoja starša. Stekla sem do njiju in ju objela. Poslovila sem se od prijateljev. Na poti domov sem povedala, da je bilo ČAROBNO! Tega ne bom nikoli pozabila.
Prvi dan smo se zbrali pred šolo ob osmih zjutraj. Ko smo odšli, smo bili vsi veseli. Res je bilo fajn! Zelo!!! Potem smo počasi prišli do Robnikove planine. Tam smo se že lopatali. Borut si je med spustom celo prebil spodnjo ustnico. Vsi smo se smejali. Potem smo odšli naprej. Ko smo prišli na Travnik, smo si rezervirali postelje. Jaz sem imela tako toplo pri postelji, kot bi bila ogrevana. Borutu se je zgodila 26. krivica, Žan pa se je 33 butnil v steno….in to z glavo! Vsak dan smo se sankali. Pa zelo fajn je bila tud akcija s kužki. Ja, ja…..tak je bilo! To je bilo najboljše zimovanje, čeprav je bilo moje prvo. Pa kako smo se morali učit tisto pesem …..Siva pot! Pa saj je bilo fajn. Maškare so bile tudi fajn, samo malo preveč bleščic smo porabile. V nedeljo pa smo že odšli domov. To pa ni bilo fajn. Odpravili smo se peš do Kumpreja, od tam pa smo se odpeljali s kombijem. Pred šolo smo se poslovili in šli domov. Zdej pa še na Triglav, pa seveda na zimovanja vsako leto!
Planinski pozdrav! Katja Naraločnik, 7.razred
Prvi dan smo ob 9.00 h s kombijema odšli izpred šole. Peljali smo se do kmetije Kumprej, naprej pa šli peš. Na Travnik smo hodili slabe 3h in 40min. ko smo prišli na Travnik smo se najprej slekli iz mokrih kombinezonov in popili topel čaj, nato pa smo si izbrali postelje. V naši sobi smo bile Špela, Eva, Anita, Lara, Nina, Ana in jaz. Ko smo si vse v sobah uredili smo imeli kosilo, nato pa smo se šli lopatat. Po koncu lopatanja smo šli vsi v kočo in bili do večerje v sobah, po večerji pa smo imeli spoznavni večer. Razdelili smo si slike koč in dva, ki sta imela enako sliko sta bila skupaj (jaz sem bila s Katjo Naraločnik). Po spoznavnem večeru smo šli spat. Drugi dan smo se vsi zgodaj zbudili. Najprej smo si umili zobe, nato pa smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo se šli lopatat oz. sankat. Čez nekaj časa so prišli psi; Abby,Rom in Dark. Že prej smo skopali luknje, nato pa so nas psi reševali. Mene je rešil Rom. Potem smo šli v kočo in se nekaj časa igrali družabne igre, za tem smo imeli večerjo, nato pa smo šli na nočni pohod na Turnovko. Tretji dan smo si kot drugi dan umili zobe, nato pa smo imeli zajtrk. Tisti dan smo bili večino v koči, kdor pa je hotel pa si je lahko šel še enkrat ogledat kako so psi reševali zasute ljudi. Zvečer smo si naredili maske za pustovanje. Za večerjo smo imeli krofe, nato pa smo plesali vse do 22.00h. ko je bilo konec zabave smo odšli v svoje sobe in (mi, punce) smo se pogovarjale do približno 00.30h. četrti dan smo imeli po zajtrku sankaško tekmo. Tekmovali smo v dvojicah. Jaz in Lara sva bili na 4. mestu. Nato smo se še nekaj časa lopatali, nato odšli na kosilo in pospravljanje. V dolino smo šli ob približno 15h prišli pa ob 17.00h. Če zimovanje opišem z eno besedo: ČUDOVITO!
Nika Zgojznik, 5.razred