Planinsko društvo Ljubno ob Savinji
Po nekajletnem premoru smo se mladi planinci z Ljubnega ob Savinji letos ponovno udeležili planinskega tabora v Dovju pri Mojstrani. Zabavali smo se skupaj z nadebudnimi planinci z Luč, Slivnice, Tabora in Dramelj.
V soboto, 11. 7. smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali novim dogodivščinam naproti. Ko smo okoli poldneva prispeli v tabor, nas je tam z dobrodošlico in toplim kosilom pričakala skupina planincev, ki so bili v taboru pred nami. Po kosilu in namestitvi nas je vodja tabora seznanil z vsemi pravili, ki veljajo v taboru. Nato smo se podali na sprehod v bližnjo okolico ter si ogledali vasi Mojstrana in Dovje. Sledili smo pogledu Jakoba Aljaža in se prvikrat v tem tednu zazrli v sam prečudoviti Triglav. Nemalo utrujeni smo se pozno popoldne vrnili v tabor…….ha, takrat še nismo vedeli, kaj vse nas šele čaka J. Po večerji smo se zbrali ob tabornem ognju, kjer si je vsak izmed nas »naključno« izbral svojega skritega prijatelja, katerega smo potem na vse mogoče načine razvajali ves teden. Po pravljici, ki so jo tako doživeto prebrale naše taborne pravljičarke, smo prvi večer zaspali kot angelčki.
Nato pa so si bliskovito sledili dnevi, polni novih izzivov, doživetij, iger, zabave in sklepanj novih, posebnih prijateljstev.
Usvojili smo kar nekaj lepih vrhov, kot so Dovška baba, Kepa, Mala Mojstrovka (južni pristop in po Hanzovovi), Sleme, Blejski vintgar….. Naši najbolj vzdržljivi in kondicijsko pripravljeni planinci so se podali tudi na sam Triglav. To je bilo doživetje!!!
O vseh naših planinskih podvigih smo seveda morali dnevno pisati povzetke v planinske dnevnike. Tega se sicer nismo najbolj veselili, ampak je bilo kljub temu prav zabavno.
V veliki meri pa smo si pravo zabavo z rahlim pridihom tekmovalnosti privoščili na raftingu. Kako smo veslali in celo glasno priganjali Savo, naj teče hitreje, da si na brzicah priveslamo prvo mesto!! J Naslednji dan pa smo seveda čutili vse mišice na rokah! Celo veliko bolj kot dva dni kasneje, ko smo se preizkusili v plezanju na čisto pravem plezališču.
Za nekaj počitka so poskrbeli naši vodniki, ki so nam pripravili tudi predavanja iz planinske šole. Tu smo res lahko samo sedeli v senci na odejah in ob tem seveda pozorno poslušali ter obnavljali svoje planinsko znanje. Le-tega smo tudi pokazali kasneje pri kvizu iz planinske šole ter pri orientacijskem tekmovanju.
Prisluhnili smo tudi predavanju gorskega reševalca in ob tem praktično izvedli nekaj nalog iz prve pomoči, iskali smo z lavinsko žolno ter opazovali Barbarino psičko Neli pri iskanju pogrešanih (to smo bili seveda mi sami) J
Za dobršno mero smeha je poskrbela gledališka skupina z Mojstrane, ki nas je obiskala v taboru.
Poleg vsega omenjenega pa smo imeli popoldneve tudi športno obarvane. Pripravili smo turnir v odbojki, odigrali tekmo »vodstvo : udeleženci« (ne bi verjeli, zmagali so udeleženci) J, sledila je tekma v nogometu; igre brez meja so bile polne smeha, pa tudi trampolin je bil prav dobro »obiskan«.
Vsak večer smo se zabavali ob tabornem ognju. Naši družabni večeri so vključevali izbor Mojce in Kekca, nasmejali smo se ob glupi čupi, odvijali vročo čebulo s prav hecnimi nalogami…..vedno pa je sledil zaključek s prepevanjem pesmi ob spremljavi kitare. Pred spanjem nas je vedno čakala še obvezna pravljica, ki smo se je vsi veselili, redko kdo pa jo je slišal do konca J.
Novi udeleženci se seveda nismo izognili niti planinskemu krstu, po katerem smo se »tolažili« s super diplomami.
Teden je prehitro minil. Imeli smo se zares odlično, razen pri vsakodnevni jutranji telovadbi J, kar pa nas niti slučajno ne odvrne od tega, da se naslednje leto zopet udeležimo tabora. In to v še večjem številu!