Mladi planinci se kot vedno radi odpravljamo v gore, zato smo se letos odpravili na zimovanje na Kočo na Loki. Trajalo je tri dni in dve noči. Kako je potekalo pa vam povem takoj.
1.dan
Zelo nestrpno smo se ob 8.30 zbrali pred osnovno šolo. Svoje nahrbtnike smo naložili v kombi in se odpeljali do kmetije Radušnik. Bi se peljali še naprej, ampak avto ni "zrido". Na svoja ramena smo vrgli 20 kilske (in več) nahrbtnike in se odpravili peš proti koči na Loki. Hoja v gozdu je
bila za zelo zahtevna, ker je bilo strmo in naše kratke noge so se komaj še premikale. Pot se je potem že nekako uravnala, da smo zvozli. Ko smo prišli do koče po dolgem času, ki nam ga je krajšal naš kuža Lars, smo odložili nahrbtnike in si malo oddahnili. Po oddihu pa smo si poiskali naše sobe. Bela točka zelo sivega dneva pa je bilo KOSILO! Najedli smo se tako, kot da bi prvič videli hrano. Po kosilu so nam vodiči pokazali kako se naredijo vozli v določenih primerih. Na ta dan smo tudi začeli z OLIMPIJADO NA LOKI, v kateri so se skupine pomerile v določenih disciplinah. Razdelili smo se v tri skupine: Larse, Gorske apolone in Alpiniste. Po dolgem predavanju o olimpijadi pa smo le pričakali našo najljubšo disciplino. To je seveda lopatkanje. Nismo še tekmovali, ampak smo se ogrevali za naslednji dan. Po lopatkanju smo se odpravili v kočo, kjer smo se pogreli in pojedli našo slastno večerjo. Potem pa se je vsaka skupina morala predstaviti in povedati kaj o sebi. Nato so sledile še pesmi ob spremljavi kitare. Dvignili smo naše ritke in se odpravili v težko pričakovane sanje.
2.dan
Ta sobota je bila zeloo sončna. Vstali smo ob 8h in odšli na zajtrk. Ko smo se najedli in preoblekli smo se odšli kepat in lopatkat na sneg. Imeli smo predstavitev zimske opreme, iskanje stvari z sondami in še kasneje z psi. Vodniki so nam predstavili, kako se zavarujemo pred nevarnostmi v gorah in imeli smo obisk gorskih reševalcev iz kinološkega društva z psi. Po tem smo odšli na kosilo. Po kosilu smo se tudi odpravili ven, pa čeprav smo imeli mokre gojzarje in
imeli smo prikaz reševanja ponesrečencev z psi. Ko se je zvečerilo smo si namesto pohoda omislili nočno lopatkanje. Kar odleglo nam je, ko smo izvedeli, da nam ne bo treba gaziti do pasu. Imeli smo tekmovanje v lopatkanju, kjer je zmagala skupina Larsov. Odpravili smo se v kočo, se pogreli, navečerjali in se pripravili na praznovanje rojstnega dne. Praznovala je namreč naša vodnica Urška. Povedali smo zgodbo o ugrabljeni slavljenki. To smo popestrili s skečem. Imeli smo kviz, kjer je vsaka skupina pokazala kaj si je v teh dneh novega zapomnila. Zmagala je seveda skupina Larsov, ki je osvojila najvišje število točk.
3.dan
Ta dan nam ni bil kaj preveč všeč, ker smo vedeli da bomo morali pospravljati. Vstali smo nekaj čez osem, odšli zajtrkovati, po zajtrku pa smo se odšli lopatkat. Pred kosilom smo še imeli orientacijsko tekmovanje, kjer smo na vsaki točki morali opraviti planinske naloge. Pričakali smo kosilo, se najedli in se odpravili v sobe, kjer smo pospravili svoje stvari v nahrbtnike. Odšli smo z nasmehom na obrazu in besedami, da tega zimovanja ne bomo pozabili. Bilo je res tapravo zimovanje brez interneta in televizije. :D
No, pa smo le prebili led in speljali prvo zimovanje za osnovnošolce. Skupaj z otroci smo mentorjiMaja in še ena Maja, Luka, Urša, Štefan in Rok preživeli štiri zanimive dni.
Priprave, ki niso bile ravno mala malica, so že prej potekale skoraj cel teden. Veliko članov društva je priskočilo na pomoč, tako da smo imeli vse lepo pripravljeno za naše aktivnosti.
Prvi dan so se od Kumpreja, do koder so se pripeljali s kombiji, lepo počasi podali na pot in prav je prišla malo daljša postojanka na Robnikovi planini, kjer so otroci takoj preizkusili lopate. Kljub težkim nahrbtnikom, ki so jih nabasale mamice, so otroci le uspeli priti do koče, kjer jih je čakal čaj in golaž. Po kosilu je bila seveda najpomembnejša rezervacija ležišč. Popoldne smo se odšli lopatat in ugotovili, da so snežne razmere na progi ugodne. Po večerji smo imeli spoznavni večer, ki ga je zanimivo zastavila Maja Robnik. S pomočjo poučnih kartic z različnimi planinskimi kočami, smo se predstavljali eden drugemu. Dekleta so zaigrala igrico sova okica, poskušali pa smo nekaj tudi s petjem. Ko smo se dovolj spoznali smo utrujeni odšli v postelje, kjer nam je takista Maja prebrala pravljico. Lahko si mislite kdo je prej zaspal.Naslednje jutro so nas pričakovanja polni otroci zbudili že pred šesto uro. Kakšen pogled iz tople posteljice proti Golteh, kjer so sončni žarki že bodli izza najvišjih smrek. Umivanje zob je bilo prav posebno; z lončkom vode na mrzlem svežem zraku. Takoj zjutraj po okrepčilnem zajtrku smo se lotili kopanja snežnih grobov, kajti obetal se nam je obisk s zgornjesavinjskegakinološkega društva. Urška, ki je tudi inštruktorica svojega reševalnega psa, je povabila še tri njene kolege, ki so nam skupaj prikazali reševalno akcijo zasutih poškodovanih pod plazom. Prav vsi smo uživali, psički ki so veselo skakali po snegu in se hkrati urili, otroci in odrasli, ki nam je bil prikaz večini nekaj novega. Popoldne se je pričela gradnja največjega igluja na Travniku doslej. Do večera smo ga dokončali, po večerji pa so otroci pisali teste iz planinske šole. Odrezali so se precej dobro, vendar smo ugotovili, da nobeden ne zna pesmi Siva pot. Ko se je stemnilo smo odšli na nočni pohod na Turnovko. V kleti smo našli dve bakli, ki smo jih prižgali in ponesli do stolpa. Sledil je krst, ki sta ga izvedla Rok in Luka z zelo zanimivimi vprašanji in obveznim udarcem po riti.
Naslednjega dne smo se zbudili že malce pozneje kot prvega dne. Po umivanju in zajtrku je sledila sankaška tekma. Postavili smo pravi mali poligon za tekmovanje v parih. To je bilo smeha in dobre volje. Zmagali sta najbolj zagreti in hitri dekleti Katja in Ana, ki sta za nagrado dobili veliko riževo čokolado in sardine. Popoldne smo dobili še en obisk reševalca s psom, ki nam je pokazal kako se išče zasutega v snegu s sondo. Kuharice smo se tega dne še posebej zadrževale v kuhinji, saj je bila pustna sobota in čas krofov. Po kosilu smo se kaj kmalu lotile delanja testa. Medtem, ko je vzhajalo smosi vsi naredili maske, ki smo jih potrebovali za pustni ples. Nastali so prav zanimivi izdelki. Testo za krofe je odlično naraslo in krofi so bili slastni. Ravno tega dne pa je Urša praznovala svojo okroglo obletnico zato smo ji pripravili presenečenje. Skupina starejših otrok je odigrala igrico povodni mož in nas res nasmejala. Mlajša dekleta pa so učiteljici Urši napisale pesmico, ob kateri ni mogla ostati ravnodušna. Rojstno dnevna zabava in pust; kaj boljšega nismo mogli imeti. Plesali in peli smo kot nori, zabava je bila res na nivoju J. In konec koncev smo se naučili peti tudi sivo pot, da nas neprijetna vprašanje ne bodo več spravljala v zadrego.
V nedeljo je bil čas za pakiranje in pospravljanje nepreklicno se je bližala ura odhoda. Da smo vsi našli svoje stvari jih zapakirali v nahrbtnike je kar trajalo. Otroci so lepo pospravili svoja ležišča in vse kar smo jim naročili. Kmalu po kosilu smo zapustili našo prečudovito zimovališče in se urnih nog napotili proti Kumpreju, kjer sta nas že čakala kombija. Pred šolo smo se poslovili eden od drugega in obljubili, da se vidimo na prvem izletu.
Pohvaliti moram vse otroke, ki se niso pritoževali nad dežurstvom in so pridno pomagali umivati posodo in seveda naša dva kurjača Boruta in Žana, ki sta pridno skrbela, da smo bili veš čas na toplem.