Orientacija .

Orientacija

Osnovni pojmi
Karta je pomanjšan tlorisni prikaz zemeljskega površja- podatki o terenu, objektih in njihovih lastnostih so prikazani na dogovorjen način in s posebnimi znaki; merilo (pomanjšava) je razmerje med razdaljami na zemljevidu in v naravi.
Tipična merila za karte so : topografske karte 1: 25000, planinske karte 1:50000, 1:25000, včasih tudi karte z merilom 1:10000 in 1:5000.
Topografske karte prikazujejo : relief, vode, rastlinsko odejo, naselja, prometne zveze in nekatere druge elemente.
Planinske karte pa imajo dodano in poudarjeno planinsko vsebino (markirane poti, planinske koče). Vsebina teh kart se spreminja (nove ceste, naselja, poraščenost, nove in opuščene poti), zato uporabljamo vedno le najnovejšo izdajo karte.

Predstavitev reliefa

Izohipse oziroma plastnice so črte, ki povezujejo kraje z enako nadmorsko višino. Ločimo osnovne, glavne in pomožne plastnice. Višinska razlika med osnovnimi plastnicami (ekvidistanca) je odvisna od merila in namena karte. Pomožne plastnice so natisnjene med osnovnimi le, če je teren zalo položen.
Vrste terena : hribovit, gorski, ravninski in drugi.

Topografski znaki
Z njimi označujemo objekte na terenu:
- poraščenost terena: s travo, grmičevjem, posameznimi drevesi, gozdom itd,…
- komunikacije: ceste, poti, železniške proge, mostove,…
- hidrološke elemente: reke, potoke, izvire, slapove, jezera.
- posebni topografski znaki: hiše, planinski domovi, cerkve, kapele, jame. Praviloma nobeden od topografskih znakov ni narisan v pravem merilu. Širina cest, rek, velikost hiš in drugih objektov je umetno povečana in tudi pozicijsko premaknjena.
- trigonometrične točke, kote so točke z natančno nadmorsko višino.

Kompas
Magnetna igla kaže v smeri magnetnega severa, ki je v naših krajih za 1,5 stopinje odmaknjen od geografskega severa (magnetna deklinacija). Na lego magnetne igle vplivajo tudi druga magnetna in električna polja (električne napeljave in aparati) in železni predmeti (zato to pri orientiranju tudi upoštevamo, postavimo se stran od el. drogov, odstranimo železne predmete).
Na vrtljivem obodu kompasa je skala v stopinjah (360°) ali v tisočih (6400) za določanje smernih kotov- azimutov.
Vrste kompasov: plastični športni, vojaški, japonski kompas itd.
Pokrov nekaterih kompasov lahko uporabimo za določanje razdalje na terenu, če poznamo velikost objekta. Novejši kompasi imajo prozorno dno in narisane vzporedne črte.

Orientiranje karte
Orientiranje karte pomeni da dosežemo ujemanje smeri neba na karti in v naravi. Ker je na karti sever vedno zgoraj, vzhod pa desno, je koristno pred orientiranjem določiti smeri neba v naravi, če nimamo kompasa.

Orientiranje karte s kompasom
Indeks na vrtljivem obodu kompasa nastavimo na ničlo in ga postavimo na levi ali desnoi rob karte, ki mora biti na ravni podlagi ali v ravnem položaju. Karto skupaj s kompasom obračamo tako dolgo, dokler označeni del magnetne igle ne pokrije oznake za sever (N-nord).

Orientiranje karte po naravnih znakih
Določanje strani neba z uro. Uro v vodoravni legi vrtimo, da mali kazalec kaže v smeri sonca. Kot, ki ga tvori mali kazalec in smer proti številki 12 razpolovimo. Dobili smo smer proti jugu. Ta način je nenatančen. Če imamo digitalni uro narišemo namišljen položaj kazalcev na papir in postopamo enako kot prej.
Z naravnimi znaki ali z lego zvezd in sonca določimo smeri neba, nato karto vrtimo, dokler ne dosežemo ujemanja smeri- tudi ta način je nenatančen.
Orientiranje karte je mogoč tudi, če poznamo nekaj točk na terenu ali v karti. Te točke morajo po orientiranju ležati na karti v isti smeri kot v naravi.
Karte je mogoče orientirati tudi po znanih linijah : ceste, železnice, tok reke. Tudi te linije se morajo na karti ujemati s tistimi v naravi.
Na orientiranje po mahu pa kar pozabite, raste povsod, kar poglejte malo okrog sebe. Tudi orientacija po širinah branik na panju ni zanesljuva (drugi vplivi).

Azimut je kot z vrhom v našem stojišču med smerjo proti opazovanem predmetu in smerjo proti severu. Določamo ga v smeri urnega kazalca, tako ima vzhod azimut 90°, jug 180° itd. azimut lahko izmerimo tudi s kotomerom.

Druga sredstva, ki nam omogočajo orientiranje
1. višinomer: nam omogoča, določitev nadmorske višine neke dosežene točke in hojo po plastnici.
2. sekstant: ročna naprava za določanje koordinat. V poštev pride le na morju ali v letalu.
3. GPS (Global Positionering System) je elektronski ročni