Vreme in podnebje

Vreme in podnebje

Vreme je proces sočasnih dogajanj v ozračju nad posameznim krajem.
Dejansko vreme označimo s posameznimi meteorološkimi spremenljivkami in pojavi.

Meteorološki pojavi so kratki opisi celotnega vremenskega stanja.

Pojavi ob lepem vremenu
Lepo vreme je za večino ljudi suho, sončno. Ob takem vremenu je na nebu lahko tudi več ali manj oblakov. Količina oblačnosti se izraža takole:
• jasno- na nebu ni nobenega oblaka
• pretežno jasno- na nebu je morda kakšen oblak
• delno oblačno- del neba, manjši od polovice, je prekrit z oblaki
• deloma jasno- zmerno oblačno- okoli pol neba, vendar več kot pol, je prekritega z oblaki
• zmerno oblačno- tri četrt neba prekritega z oblaki, lahko so oblaki tudi po vsem nebu, vendar so med njimi še pogoste luknje
• pretežno oblačno- skoraj vse nebo je prekrito z oblaki
• oblačno- nebo je povsem prekrito z oblaki

Vrste oblakov:
*visoki oblaki (cirusi, cirostratusi, cirokumulusi)
*srednji oblaki (altostratusi, altokumulusi, nimbostratusi)
*nizki oblaki (stratusi, stratokumulusi)
*oblaki vertikalnega razvoja (kumulusi in kumulonimbusi)



Megla
Megla so drobne vodne kapljice, ki lebdijo v zraku. Prav take kapljice so tudi v oblakih, tako da je občutek v megli in znotraj oblaka enak. Megla ponavadi nastane nad hladnimi tlemi (talna megla) oziroma povsod tam, kjer se zrak ohladi pod rosičše. Megla se tako nabira po kotlinah in dolinah. Redki megli pravimo meglica. Kapljice v megli in v oblakih so v tekočem stanju, četudi je temperatura zraka nižja od ledišča. Če se takšne kapljice zadenejo ob ohlajene predmete, tam primrznejo in na predmetih se nabira ivje.

Padavinski pojavi
Včasih se iz oblakov izločajo padavine. Če iz megle ali nizkih oblakov padajo drobne kapljice, potem pravimo, da rosi. Če iz enakomerne sivine oblaka padajo srednje velike kapljice, pravimo, da dežuje.
Iz oblakov včasih dežuje ali rosi tudi pri temperaturah zraka, ki so pod lediščem. V takšnem primeru dež ob dotiku s tlemi ali skalami zmrzne in tla oz. skale se prevlečejo z ledno skorjo (požled, poledica).
Oblaki lahko izločajo tudi trde padavine. Če so to drobna ledna zrna, je to sodra, če so zrna velika, je to toča. Če iz oblakov padajo bele kroglice, je to babje pšeno, ob sneženju, pa letijo po zraku različne vrste snežink.

Kloža: napihan sneg
Opasti: nastanejo zaradi vetra na grebenih na zavetrni strani
Snežne gobe: nastanejo zaradi na skale napihanega snega
Spokorniki: polja ledenih stolpičev, ki nastanejo zaradi neenakomernega taljenja snega in dodatnih vplivov vetra. Najdemo jih predvsem v Andih.

Ploha je razmeroma kratkotrajen, a izrazit vremenski pojav. Iz razvitega kopastega oblaka se usuje močan dež, ohladi se, vendar padavine hitro ponehajo, nebo se spet odpre. Nevihta je po razvoju plohi podobna, le da je intenzivnejša, razen tega ob močnih padavinah treska in grmi.

Meteorološke spremenljivke

Zračni pritisk je teža zraka nad neko ploskvijo. Gostota in s tem pritisk zraka sta največja pri tleh na morskem nivoju (povprečni pritisk na morskem nivoju je 1013mb (milibarov)), z naraščajočo višino pritisk pada (okoli 1mb na 100m). Na 5000m nadmorske višine je zračni pritisk le še polovico tistega na morskem nivoju.

Temperatura zraka izraža njegovo toplotno stanje. Temperatura z višino ponavadi upada, povprečno za 0,7°C na 100m. včasih temperatura z višino ne upada (pozimi je v kotlinah ponavadi hladneje kot v gorah), v tem primeru govorimo o temperaturnih obratih (inverzijah).

Sončno sevanje je energija različnih valovnih dolžin, ki prihaja od sonca. Zaradi učinkov direktnega sončnega sevanja se v gorah močno ločijo prisojne in osojne lege, razlikujejo se lastnosti tal, poraščenost, kakovost kamnine in seveda tudi temperatura zraka.

Vlaga v zraku: v atmosferi je v zraku nekaj vode v obliki vodne pare, kapljic in kristalov.. Spremembe agregatnega stanja vode pomembno vplivajo na spremembe temperature zraka. Tekoča in trdna voda v zraku se izraža v obliki oblakov, megle in padavin, vodna para pa se kaže v zraku v soparnosti, spremembah vidnosti in prozornosti atmosfere. Količino vodne pare v zraku izražamo z relativno vlago ( v odstotkih največje možne vlage pri neki temperaturi). 50- odstotna relativna vlaga pomeni, da lahko zrak sprejme še enkrat toliko vlage, kot je je trenutno že v njem.

Veter nastane zaradi premikanja zraka. Hitrost vetra z višino narašča. Hitrost in smer vetra sta močno odvisni od oblikovanosti reliefa. Najmočnejši vetrovi pihajo na sedlih in grebenih, govorimo o privetrni in odvetrnih legah.